Sanacija brežin
Brežino lahko saniramo na več načinov. Najbolj enostaven je, da po brežini zasejemo travo. Do zelo zahtevnega, to so razne škarpe in zložbe.
Škarpiranje
Brežino je potrebno poškarpirati na vseh tistih delih, ki so previsni ali navpični. Odstraniti je treba vse labilne dele brežine. Škarpira se lahko strojno, vendar je stroj hitro omejen z višino. Zato se največkrat škarpira ročno. To delo je zamudno. Na vrhu so pogosto štori od podrtega drevja, le te je potrebno odstraniti. Da izkopljemo en trdovraten štor včasih vzame tudi vse dan časa. Če tega ne naredimo, potem je tam mreža v zraku in se je ne da dobro prilagoditi, kar pa je pogoj za hitro okrevanje in ozelenitev.
Polaganje mrež
Mreže položimo eno zraven druge in jih po spojih zvežemo skupaj. Ker so brežine konveksne ali konkavne, nam mreže vedno prehitevajo na eno stran. To rešimo tako, da mrežo prekrijemo in nato izrežemo trikotnik, ki se prekriva in ga vnesemo na tisti del, ki nam manjka.
Seneni nastilj
Za sidrane mreže uporabimo seneni nastilj. To je seno v debelini 10 cm, med katerega zmešamo seme in gnojilo. Seno se spremeni v humus, ta pa da semenu podlago za rast. Ob dobrih pogojih, se pravi, da je dovolj vlage in sonca, že v enem tednu brežina začne zeleneti.
Sidranje
Sidra so različnih velikosti, odvisno od brežine. Dolga so lahko od nekaj cm za v skalo do 1,5 m in več za nasut teren. Če je brežina skalna, je za sidra potrebno zvrtati luknjo in vanjo vstaviti sidro in ga zalepiti z dvokomponentnim epoksi lepilom.
Rasna pulpa
To je mešanica celuloze, lepil, gnojil in semena, ki se ga s brizgalno nanese po terenu in nato požene trava. Pogruntavščina je ameriška in je zaščitena. Rasna pulpa je zelo občutljiva na vreme, zato je bistveno, da jo naredimo takrat, ko je čas za to primeren. To je spomladi ali jeseni, ko ni več zgoče suše in je dovolj vlage, da se seme požene in naredi dovolj korenin za nadaljnji obstoj.
To je mešanica celuloze, lepil, gnojil in semena, ki se ga s brizgalno nanese po terenu in nato požene trava. Pogruntavščina je ameriška in je zaščitena. Rasna pulpa je zelo občutljiva na vreme, zato je bistveno, da jo naredimo takrat, ko je čas za to primeren. To je spomladi ali jeseni, ko ni več zgoče suše in je dovolj vlage, da se seme požene in naredi dovolj korenin za nadaljnji obstoj.
Lovilne ograje
Poznamo več vrst ograj. Od najbolj enostavnih do zelo močnih in masivnih. Dobra lastnost ograj je v tem, da so elastične. Ko vanjo prileti kamen se ograja vpoda in s tem absorbira silo, ki je vanjo priletela.
Plot
Tudi sami smo postavljali ograje proti padajočemu kamenju. Sprva so bile zelo provizorične. S časoma so postale tudi estetsko zadovoljive. Sestavljene so iz
- rebrastega železa, ki služi kot nosilni steber
- jeklenice, ki ograji daje čvrstost in elastičnost
- jeklene mreže, ki zadrži manjše kamenje
- spojk, ki povezujejo jeklenico in mrežo
- sider, s katerimi je ograja pričvrščena na tla
Italijanske ograje
Te ograje so težke, toge in zahtevne za montažo. Najprej je potrebno skopati kanal. Vanj se postavijo žične košare. V košaro jekleno nosilno konstrukcijo, nato pa košaro napolniti s kamenjem.
Na konstrukcijo se montira ograjo. Je iz hlodov, odprtine med hlodi so velike in manjše kamenje pada skozi. Nosilni stebri niso pobarvani ali cinkani. Delajo jih Italijani, ki so poznani po netočnosti, površnosti. Poleg vsega slabega so ograje še težke za prenos. O teh ograjah ne najdem ene pozitivne lastnosti.
Zato, da ograja zadrži manjše kamenje smo ji na vrh položili mrežo.
Poznamo več vrst ograj. Od najbolj enostavnih do zelo močnih in masivnih. Dobra lastnost ograj je v tem, da so elastične. Ko vanjo prileti kamen se ograja vpoda in s tem absorbira silo, ki je vanjo priletela.
Italijanske ograje
Vrbovi popleti
Vrbovi popleti
To je mešanica celuloze, lepil, gnojil in semena, ki se ga s brizgalno nanese po terenu in nato požene trava. Pogruntavščina je ameriška in je zaščitena. Rasna pulpa je zelo občutljiva na vreme, zato je bistveno, da jo naredimo takrat, ko je čas za to primeren. To je spomladi ali jeseni, ko ni več zgoče suše in je dovolj vlage, da se seme požene in naredi dovolj korenin za nadaljnji obstoj.
Razlika v 14 dneh
Kako se brežina zaraste po 14 dneh je vidno na povezavi: Ozelenitev brežin – DEVITA d.o.o.
