Prvenstveni slap v Mlinci, poimenovan; Pot v Evropo.

Ime je dobil preprosto zato, ker lahko nadaljujemo pot čez Karavanke v Avstrijo. Tam pa je takrat že bila Evropa. Pri nas najbrž še ne.

Verjetno smo se v kakšni gostilni zmenili, dvomim, da na alpinističnem sestanku. Takrat nas je bilo 6. Razen mene sami nadebudneži, željni težke plezarije. Res ni tako enostaven. Visok je 2 raztežaja in v celoti zelo strm. Dostopili smo po poti na Brvog in proti Dovški babi. Napaja se z vodo iz korita za krave. Pri koritu smo se iz poti spustili do pod slapu. Ena redkih plezarij, kjer najprej opraviš sestop, nato pa vzpon nazaj na pot. Seveda je potem treba sestopiti še nazaj v dolino, oziroma do avta, kjerkoli že je parkiran. Kdaj točno je to bilo se ne spominjam. Vem, da smo takrat naredili tudi skico, ki pa je žal nimam več. Spominjam se, da smo takrat bili: Miha Pintar, 2 Grega, Kofler in Berce, Aleš Šifrer, Sebastjan Šilar in jaz. Tisti dan je snežilo in kot se za zimo spodobi je bilo zelo hladno. Na poti sta se nam pridružila 2 psa iz Dovja. Ne vem več čigava sta bila, Seba ju je poznal. Potem sta nas počakala in se z nami vrnila nazaj domov.

Uvodno sliko sem naredil iz Čenševega slapu v Mlinci enkrat prej. Takrat sem ta slap tudi prvič opazil in verjetno ni narejen vsako zimo. 

Potem sem brskal po netu in skico našel na Pečjakovi strani, tule je: Slapovi slovenije (ad-pecjak.si). Ker sem našel skico in opis na Pečjakovi stani sem ga prekopiral tudi sem. Ker prihaja jesen in za njo zima, nabrusite krampe.